poletje jesen zima pomlad
Slovenščina English Deutsch 
   
 
 
Zanimivosti Novice Rezervacije Triglavski narodni park Julijske Alpe Festival alpskega cvetja Dnevi pohodništva
 
  Iskalnik:
 
 
 
Ned

~
Pon

~
Tor

~
Nastanitve
Prihod:
Dan Mesec Leto
Noči Osebe Otroci (vnesi starost)
© feratel media technologies AG

Turistične informacije
Turistične agencije
Ostale storitve

 

 

ŽELEZARSTVO  

ZGODNJA DOBA
 
Ajdovski gradec, kamor je največji slovenski pesnik postavil svojo epsko pesnitev Krst pri Savici, v kateri na svoj pesniški način opisuje pokristjanjevanje, je tudi bogato arheološko najdišče. Lahko bi rekli, da je Ajdovski gradec simbol železarstva v Bohinju. In prav železarstvo je tisto, ki je bilo več kot 2500 let odločujoč dejavnik pri razvoju Bohinja.
Bohinj je bil naseljen že v bronasti dobi, o čemer pričajo nekatere arheološke najdbe. Arheologi so odkrili, da najstarejše naselbine v Bohinju segajo v 7. stol.pr .Kr. Na Ajdovskem gradcu so bile izkopane številne najdbe, ki pričajo, da je bil mali grič na vhodu v Bohinjsko Bistrico naseljen neprestano celo tisočletje (med 6 stol. pr.Kr. in 7. stol.n.št.). Trgovanje z železom in drugimi polizdelki je potekalo preko južnih bohinjskih hribov na primorsko stran.
Danes vemo, da je Bohinj pripadal Svetolucijski kulturni skupini, ki je imela svoje središče na Mostu na Soči. Kasneje, v 1.stol. pr. Kr., je bil Bohinj kot del Noriškega kraljestva že vključen v železarsko trgovino. Čas rimskega imperija je sicer prinesel manjšo naseljenost vendar pa je Bohinj potem, ko je bila zgrajena utrdba na Ajdovskem gradcu, ki je bila nekakšno zatočišče (refugij), postal vse pomembnejši. Bohinj je bil namreč odmaknjen od glavnih poti in zato zatočišče staroselcem, ki so v času preseljevanja bežali pred »barbarskimi« ljudstvi. Med njimi so bili tudi predniki Slovencev, ki so se najbrž od staroselcev naučili železarske obrti.   
SREDNJI IN NOVI VEK
 
Obdobje srednjega veka v Bohinju ni dovolj poznano. Omenili smo že, da se takrat ime Bohinj prvič pojavi v pisnih virih. O samem železarstvu v tem obdobju pa nimamo veliko konkretnih podatkov. Vendar pa nam ustno izročilo, ki sicer nima zgodovinskega ozadja in po katerem naj bi koroška kneginja Hema v 11.stoletju imela v lasti železarski obrat pri Nomenju (Plavži Sv. Heme), daje slutiti, da železarstvo v tem obdobju ni zamrlo.
V 16. stoletju se je železarstvo, fužinarstvo v Bohinju izredno razmahnilo. Nastali so železarski obrati v Bistrici na Pozabljenem in v Stari Fužini (Staro kladvo). Proizvodnja železa se je zaradi vse večjih potreb spremenila, kar je bila zasluga laških kovačev, ki so se v Bohinj preselili iz Furlanije Julijske krajine. Kljub temu pa so imele fužine probleme z rentabilnostjo, zato so se lastniki večkrat menjavali.   
 
BOHINJ IN DRUŽINA ZOIS
 
 
Leta 1777 je fužine kupil Žiga Zois, kulturni mecen, mineralog, metalurg in gospodarstvenik. Zois se je z vso vnemo posvetil ukrepom za izboljšanje gospodarskega položaja bohinjskih fužin. Staro ozko pot skozi Štenge, ki je do takrat povezovala Bohinj z ostalo Kranjsko, je dal povečati in tako je nastala 3m široka pot na desnem bregu Save.  V bohinjske obrate je uvedel nov rudarski red, s čimer je skušal izboljšati oskrbo fužin z rudo. Dal je narediti most čez potok Mostnico, ki ga danes poznamo kot Hudičev most.
S svojimi ukrepi je tudi vzpodbudi prvi vzpon na Triglav. Zois si je namreč obetal nova nahajališča rude in je vzpon sponzoriral. 26. avgusta 1778 so se tako štirje Bohinjci prvič povzpeli na vrh Triglava. Kljub številnim ukrepom pa Zois, ki je ni uspel konkurirati vse cenejšemu švedskemu in angleškemu jeklu. Poleg tega so francoske vojne še dodatno zavirale razvoj fužin. Žiga Zois je bil primoran vse svoje obrate zapustiti svojemu nečaku Karlu, ta pa svoji ženi Serafini, ki je končno fužine prodala Kranjski industrijski družbi. Ta je s fužinami upravljala do velikega požara leta 1891, v katerem so pogorele bistriške fužine. Proizvodnjo železa so po požaru prenesli na Jesenice, s čimer se je v Bohinju končalo več kot 2500 letno obdobje železarstva. 

Spletne kamere
Interaktivno
 

 

Slow-Tourism
 
 
Copyright ©2007 Turizem Bohinj, Produkcija CC-Line d.o.o.