poletje jesen zima pomlad
Slovenščina English Deutsch 
   
 
 
Zanimivosti Novice Rezervacije Triglavski narodni park Julijske Alpe Festival alpskega cvetja Dnevi pohodništva
 
  Iskalnik:
 
 
 
Tor

~
Sre

~
Čet

~
Nastanitve
Prihod:
Dan Mesec Leto
Noči Osebe Otroci (vnesi starost)
© feratel media technologies AG

Turistične informacije
Turistične agencije
Ostale storitve

 

 

PLANŠARSKI MUZEJ





























Naslov: Gorenjski muzej Kranj
Planšarski muzej
Stara Fužina 181
4265 Bohinjsko jezero
tel.: ++386 (0)4 577 01 56
gsm: ++386 (0)41 564 904

Odprto:

25. XII. - 30. VI. ter 1. IX. - 25. X.
- od 10:00 do 12:00
- od 16:00 do 18:00
- ob ponedeljkih zaprto
1. VII. - 31. VIII.
- od 11:00 do 19:00
- ob ponedeljkih zaprto
26. X. - 24. XII.
- zaprto

PREGLED ZGODOVINSKIH DEJSTEV

Bohinj je bil stoletja naše najmočnejše planšarsko središče. Tu je največ planin,najbolj nagosto so posejane, najvišje planine segajo pod vrh Triglava. V Bohinju je bilo razvito planšarstvo z mlekarstvom v najbolj intenzivni obliki. Od maja do sredine julija so planšarji z živino selili na spodnje in od tu na visoke planine, jeseni pa so se v stopnjah spet vračali v dolino. Na Uskovnici npr. so ostajali vsedo božiča.

Leto 1873 je velika prelomnica v zgodovini bohinjskega planšarstva. Tedaj so tu uvedli zadružno sirarstvo in izdelovanje sira na švicarski način. Poprej so planšarji sami, vsak v svoji koči, predelovali mleko - največ v maslo, ki so ga v velikih količinah prodajali v Trst. Umnejše zadružno organizirano sirarstvo po švicarskem vzoru, je ob podpori kmetijskih oblasti uvajal v Bohinju v sedemdesetih letih preteklega stoletja Janez Mesar, tedanji župnik v Bohinjski Bistrici. Zacvetela je trgovina z bohinjskim sirom, ki je domačinom prinašala pomemben zaslužek. Leta 1958 so pridelovali velike količine sira na 28 planinah.

Po letu 1971, ko so odprli v Srednji vasi sodoben mlekarski obrat, je sirarstvo vse bolj zamiralo. Zdaj ga ohranjajo pri življenju ostareli in osameli planšarji le še na redkih planinah. Mnoge so povsem opustili, na drugih pasejo le še jalovo govedo. Intenzivna mlekarska dejavnost je poprej zahtevala veliko število planšarjev. V Bohinju se je vse v drugo polovico 20. stoletja ohranila najstarejša oblika v organizaciji pastirstva, individualno pastirstvo. Vsak gospodar je imel v planini svojega planšarja in svoje planšarske zgradbe. Le na najvišjih planinah so jemali planšarji v oskrbo tudi živino drugih gospodarjev. Vsak planšar je imel gori poleg goveje živine še enega ali dva prašiča, nekateri tudi trop koza.

Leta 1958, ko jebilo planšarstvo še v polnem razmahu, je odšlo v planine 90 % živine. Planšarsko delo so opravljali sinovi in hčere gospodarjev, strici in tete pa tudi ostareli gospodarji - potem ko so izročili kmetijo mladim. Po drugi svetovni vojni je bilo v Bohinju še vedno več mladih kot starih planšarjev. Val industrializacije je pognal mlade tudi iz teh vasi. Zdaj ohranjajo planšarstvo pri življenju le še maloštevilni ostareli domačini.

VEČ O PLANŠARSKEM MUZEJU

Planšarski muzej v Stari Fužini je bil odprt leta 1971. Urejen je v opuščeni vaški sirarni, zgrajeni leta 1883, kjer so leta 1967 še izdelovali sir, in kjer so sirarski mojstri v poletnem času skrbeli za zorenje velikih hlebov sira, ki so jih nosači vsak teden prinašali s planin, ki pripadajo gospodarjem iz Stare Fužine in sosednje vasi Studor. Leta 1990 smo muzej vsebinsko dopolnili in preuredili.

V prvem prostoru je prikazan lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki. Na vhodni fasadi stana je slabo vidna letnica 1849. V zadnjih dveh desetletjih so stan uporabljali le še v času košnje in ob drvarskem delu. V drugem prostoru je ohranjena originalna sirarska delavnica z velikima vzidanima sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira. Razstavljeni so originalni predmeti notranje opreme sirarn (sirarsko orodje in pribor, posode za mleko, pinje za izdelovanje masla), veliki kotel na lesenem vratilu iz sirarnev planini Blato. V vitrini je velika "majerska" krošnja, opremljena s potrebščinami, ki so jih planšarji vsako leto ob selitvah v planine nosili s seboj. S fotografijami so prikazane sirarne in sirarsko delo v planinah, transport sira v dolino, tudi listinski dokumenti v zvezi z organizacijo sirarstva.

Ob vhodu v muzej je kartografski prikaz najstarejših omemb planin (prva sega v leto 973), grafični list s hišnimi znaki, s kakršnimi so zaznamovali gospodarji svoje orodje in posodje. Na nasprotni strani je na panoju portret bohinjskega župnika Janeza Mesarja, gospodarskega in kulturnega preroditelja Bohinjcev. S fotografijami so v tretjem prostoru prikazana značilna bohinjska planšarska naselja in značilne planšarske zgradbe. Na visokih planinah, kjer samopasejo, so značilni enocelični leseni stanovi na stebrih, ki združujejo spodaj prostorza živino, zgoraj pa planšarsko bivališče. Raziskovalci odkrivajo v teh oblikah planšarskih zgradb usedline kulture staroselcev. Na spodnjih planinah imajo gospodarji posebno zgradbo za pastirja in posebno zgradbo za živino - "hlev", ki ga v ostrešnem delu uporabljajo tudi za shranilo sena, ki ga pridobivajo na teh planinah; ob skupnem pašnem svetu imajo gospodarji še individualno košenino.

Ob vhodu v četrti prostor je na desni strani najstarešja upodobitev Triglava, planine Velo polje in bohinjskega planšarja - Baragov bakrorez iz leta 1776, na levi strani pa upodobitev Bohinjca slikarja Ladislava Benescha, leta 1888. V četrtem prostoru so prikazani (levo) tudi portreti starih planšarjev, ki so tudi po štiri in več desetletij skrbeli za živino v planinah,dalje planšarske selitve, planšarjev delovni dan, njegova hrana, njegov prosti čas, nazadnje tudi bohinjski kravji bal, tradicionalna bohinjska turistična prireditev, ki je pognala korenine iz planšarskega praznika ob koncu paše. Prikaz bohinjskega planšarstva oživljajo številni originalni muzejski predmeti.

Avtor celotnega prispevka: Anka Novak

Spletne kamere
Interaktivno
 

 

Slow-Tourism
 
 
Copyright ©2007 Turizem Bohinj, Produkcija CC-Line d.o.o.